Pišem jih včasih za zabavo, včasih kot izziv, včasih pa tudi zato, ker se v meni porodi tista nadležna »kaj pa, če…« misel, ki hoče, zahteva, vztraja biti raziskana in zapisana.
Nekatere kratke zgodbe so že našle pot do bralcev, mnoge pa še čakajo na dodatno piljenje. Ko bo čas pravi, bodo tudi te pokukale na plano.
Vse pa imajo nekaj skupnega: ko dozorijo, jih niti z bagrom ni več mogoče zaustaviti!